
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas zaradi brutalnega zatiranja protestov v Iranu, ki je terjalo že več kot 500 življenj, napoveduje možnost novih sankcij proti iranskemu režimu. Nasilje je med obiskom v Indiji ostro obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je ravnanje oblasti označil za znak šibkosti. Podporo iranskemu ljudstvu v boju za svobodo je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na dogajanje v Iranu se je odzvala tudi Slovenija ter obsodila ustrahovanje in pridržanja protestnikov. Državljanom odsvetuje potovanja v to državo.
Zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas izrazila pripravljenost na zaostritev sankcij.
Kallas je za Die Welt dejala, da je pripravljena predlagati nove sankcije proti Iranu kot odgovor zatiranje protestnikov. Po njenih besedah Iranci tvegajo vse, da bi se njihov glas slišal, in da ima režim dolgo zgodovino zatiranja protestov.
EU je v preteklosti že uvedla obsežne sankcije proti Teheranu, in sicer proti tistim, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, dejavnosti širjenja jedrskega orožja in podporo Rusiji v vojni v Ukrajini.
Po podatkih nemške tiskovne agencije dpa se bodo nove sankcije unije najverjetneje najprej osredotočile na ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nasilje nad protestniki, med katerimi so lahko tudi ministri. Ti ukrepi bi lahko vključevali prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem v nedeljo na omrežju X izrazila podporo udeležencem protestov. "Evropa podpira iransko ljudstvo v njegovem legitimnem boju za svobodo," je zapisala in dodala, da v Bruslju razmere in stopnjevanje nasilja nad protestniki pozorno spremljajo.
Slovenija obsoja nasilje in odsvetuje potovanja v Iran
Slovenija se je odzvala na dogajanje v Iranu ter obsodila ustrahovanje in zapiranje protestnikov. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so ob tem obžalovali žrtve nasilja in poudarili, da je odločanje o prihodnosti države v rokah iranskega naroda samega.
Kot so dodali, mora odločanje o prihodnosti te države potekati skozi dialog, ki prispeva k stabilnosti v regiji, in v skladu z mednarodnim pravom. Ministrstvo je še poudarilo, da je temeljne človekove svoboščine treba spoštovati.

Zaradi nestabilnih političnih razmer v regiji in državi, ki se lahko hitro zaostrijo in resno ogrozijo varnost potnikov, MZEZ slovenskim državljanom na svoji spletni strani svetuje, da ne potujejo v Iran, če so že tam, pa naj zapustijo državo, za katero velja najvišja črna stopnja tveganja. Če se znajdejo v bližini protesta, jim ministrstvo priporoča, naj se čim prej umaknejo na varno, v nobenem primeru pa naj ne fotografirajo ali snemajo varnostnih sil ali protestnikov.
Kitajska proti vmešavanju v druge države
Zatiranje protestnikov je med današnjim obiskom Indije obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz. "Nasilje ni izraz moči, ampak znak šibkosti. To nasilje se mora končati," je nadaljeval ter dodal, da gre za nesorazmeren in brutalen odziv iranskih oblasti na proteste.
Kitajska pa je medtem danes glede dogajanja v Iranu izjavila, da nasprotuje tujemu vmešavanju v druge države. "Vedno nasprotujemo vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Vse strani pozivamo, naj storijo več za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu," je v odgovoru na vprašanje o Trumpovih grožnjah s posredovanjem v Iranu dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.
Med protesti v Iranu, ki jih je pred dvema tednoma sprožila poglabljajoča se gospodarska kriza, je po podatkih nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice (HRANA) v Iranu s sedežem v ZDA umrlo že več kot 500 ljudi, med njimi okoli 490 protestnikov in več deset pripadnikov varnostnih sil, aretirali pa naj bi več kot 10.500 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje