Bruselj pripravljen na nove sankcije proti Iranu, v Teheranu na ulicah tudi podporniki oblasti

Zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas izrazila pripravljenost na zaostritev sankcij.

Kallas je za Die Welt dejala, da je pripravljena predlagati nove sankcije proti Iranu kot odgovor zatiranje protestnikov. Po njenih besedah Iranci tvegajo vse, da bi se njihov glas slišal, in da ima režim dolgo zgodovino zatiranja protestov.

Prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja?

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni je danes pojasnil, da ima EU že vzpostavljeno pravno podlago, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in pravnim osebam, ki kršijo človekove pravice v Iranu. Zdaj je Bruselj pripravljen predlagati nove, ostrejše sankcije, vendar pa o njihovih uvedbi na koncu s soglasjem odločajo države članice, je povedal.

Po podatkih nemške tiskovne agencije dpa se bodo nove sankcije Unije najverjetneje najprej osredotočile na ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nasilje nad protestniki, med katerimi so lahko tudi ministri. Ti ukrepi bi lahko vključevali prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja.

O možnosti, da bi EU iransko revolucionarno gardo razglasila za teroristično organizacijo, pa je danes El Anouni spomnil, da razprava med članicami EU o tem že poteka, vendar pa zaradi tajnosti postopka podrobnosti ni mogel razkriti. EU je sicer ukrepe proti revolucionarni gardi in posameznikom, povezanim z njo, že uvedla v okviru različnih sankcijskih režimov, je dodal. Napovedal je, da bodo v torek o dogajanju v Iranu predstavniki držav članic razpravljali v okviru Političnega in varnostnega odbora (PSC). Naslednje zasedanje zunanjih ministrov EU je medtem predvideno za 29. januar.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem v nedeljo na omrežju X izrazila podporo udeležencem protestov. "Evropa podpira iransko ljudstvo v njegovem legitimnem boju za svobodo," je zapisala in dodala, da v Bruslju razmere in stopnjevanje nasilja nad protestniki pozorno spremljajo.

Slovenija obsoja nasilje in odsvetuje potovanja v Iran

Slovenija se je odzvala na dogajanje v Iranu ter obsodila ustrahovanje in zapiranje protestnikov. Na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so ob tem obžalovali žrtve nasilja in poudarili, da je odločanje o prihodnosti države v rokah iranskega naroda samega.

Kot so dodali, mora odločanje o prihodnosti te države potekati skozi dialog, ki prispeva k stabilnosti v regiji, in v skladu z mednarodnim pravom. Ministrstvo je še poudarilo, da je temeljne človekove svoboščine treba spoštovati.

Zaradi nestabilnih političnih razmer v regiji in državi, ki se lahko hitro zaostrijo in resno ogrozijo varnost potnikov, MZEZ slovenskim državljanom na svoji spletni strani svetuje, da ne potujejo v Iran, če so že tam, pa naj zapustijo državo, za katero velja najvišja črna stopnja tveganja. Če se znajdejo v bližini protesta, jim ministrstvo priporoča, naj se čim prej umaknejo na varno, v nobenem primeru pa naj ne fotografirajo ali snemajo varnostnih sil ali protestnikov.

Kitajska proti vmešavanju v druge države

Zatiranje protestnikov je med današnjim obiskom Indije obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz. "Nasilje ni izraz moči, ampak znak šibkosti. To nasilje se mora končati," je nadaljeval ter dodal, da gre za nesorazmeren in brutalen odziv iranskih oblasti na proteste.

Kitajska pa je medtem danes glede dogajanja v Iranu izjavila, da nasprotuje tujemu vmešavanju v druge države. "Vedno nasprotujemo vmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Vse strani pozivamo, naj storijo več za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu," je v odgovoru na vprašanje o Trumpovih grožnjah s posredovanjem v Iranu dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Med protesti v Iranu, ki jih je pred dvema tednoma sprožila poglabljajoča se gospodarska kriza, je po podatkih nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice (HRANA) v Iranu s sedežem v ZDA umrlo že več kot 500 ljudi, med njimi okoli 490 protestnikov in več deset pripadnikov varnostnih sil, aretirali pa naj bi več kot 10.500 ljudi.

V Iranu po pozivu oblasti tudi provladni shodi

Po dveh tednih množičnih protestov in nemirov zaradi vedno večje gospodarske krize so iranske oblasti danes Irance pozvale k udeležbi na provladnih shodih.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v nagovoru zbrani množici v Teheranu dejal, da se Iran med drugim trenutno bori tako proti ZDA in Izraelu kot proti teroristom, pri čemer je za teroriste označil protestnike. Provladne shode je pozdravil ajatola Ali Hamenej.

Iranske oblasti so se k organizaciji provladnih shodov zatekle po dveh tednih protivladnih protestov, na katere so se odzvale s silo. Doslej naj bi bilo ubitih vsaj 600 ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je v preteklih dneh večkrat zagrozil, da bo ameriška vojska posredovala v Iranu, če bo Teheran nadaljeval z ubijanjem protestnikov.